Bober



San Francisco drugič: sajtsijing

Drugi del mojega semi-potopisa bo bolj potpisast. Malo bom opisala določene stvari, ki smo jih videli, pokazala malo slik, kak video, povedala kaj o mojem mnenju o zadevah. Prekršila bom tudi pravilo o “no faces on the blog”, ker slej ko prej bi itak prišlo do tega da bi dala nekaj gor, ko sem jaz prikazana. In zakaj ne dorky videa iz SF. Dogajalo je, ni kaj:)

San franciso nima kaj dosti vele turističnih znamnitosti, kar navsezadnje ni čudno, saj se je prav začel razcvetati komaj okrog leta 1850, ko se je v Californiji začela zlata mrzlica. Popolnoma vsem je verjetno v možgane vžgana poveza “Veliki viseči rdeči most- San Francisco!” približno toliko kot “trikotni stolp- Pariz!” Potem je tukaj seveda še Alcatraz, znan predvsem zardi awesome akcijskih filmov, ki se tam odvijajo. Znana je verjetno tudi vlečnica, oz cabel car, če ne od drugod pa iz Full housea, ko se je vesela družina Tanner v začetni šici polna nakupovalnih vreč obešala iz ene izmed kabin. Bolj svobodno mislečim ljudem, predvsem genraciji mojih staršev in verjetno tudi maljšim, ki radi nakupujejo v trgovinah podnih Sariku in poslušajo Janis Joplin je verjetno znan tudi Haight street, saj je bilo tam na križišču z Ashburyem eno izmed jeder otrok ljubezni. Zato si morate, ko greste v SF, zatkniti rožo v lase. Malo manj znani so verjetno Union square v centru, ki je predvsem raj za šopoholike, razgledna točka Twin peaks (ki nima nobene veze s serijo), in pa Golden gate park poln manjših zadev vrednih ogleda kot so De Young museum, California Academy of science, japonski vrt, … In celega boga in pol zraven.

Najprej- Na Alcatraz NISMO šli. Ker se mi zdi sorazmerno neumno. Ali kot se je danes v debati odlično izrazila prijateljica: “Če si par dni v SF, zakaj bi en dan preživel v zaporu?”

Ne bom šla po neben vrsten redu, bolj po toku misli kot kaj drugega.

Prehodili smo skoraj cel Haight street. Slik nimamo, ker se je to zgodilo na usodni dan, ko v fotoaparatu ni bilo kartice. Zabavno je bilo predvsem to, da so na njem 4, ja 4! trgovine ki se jim reče P-kok (ako me ne spremljate, tako sme jaz naključno poimenovala svojo eee, linijo izdelkov:)). V njih prodajajo alternativne obleke za visoke denarce. Takih trgovin je poleg second hand shopov, vintage shopov, tattoo studiov, zadev kjer prodajajo razne lobanje in kafičev na Haight streetu polno. In bolj ali manj je to tudi vse kar je tam za videt.

Moj najljubši dan je bil prav gotvo dan, ko smo prekolesarili Golden gate bridge. Kolo si lahko predvsem blizu obale sposodite bolj ali manj na vsakem vogalu. In vsi so tam z enakim namenom: “Bike the bridge! Come back with the ferry!” In tudi  mi smo si tako sposodili 100 let stare razmajene kripe z približno 800 kg za okrog 50$ na dan (vključno z vozovnico za nazaj). Po tem ko nam je gospa precej zdolgočaseno zrecitirala kako fajn se bomo meli in kod vodi pot in nam je gospod podal čelade in nas naučil uporabljati prestave in bremze, smo se odpravili na pot. Kljub Panijevim zatrjevanjem da ni hribov gor na poti tja (ki jim itak ne moreš verjet ker je most precej očitno višje od obale po kateri voziš) sta bila tam dva. Kratka in tako strma, da moje zakrnele stegenske mišice niso uspele spraviti gor moje teže skupaj s težko kolesa. In potem sem bila tečna in sem porivala kolo. Ampak se je splačao. Cela pot ob obali od Piera 39 do mosta je čudovita, čudovit je najprej pogled na most in 1000 različnih kotov in potem pogled na sky line iz še 1000 drugih. Tudi sama vožnja čez most je kul. Fino je da si toplo oblečen ker piha, in to precej. Spet nov pogled na mesto, na morje, na morske leve, na californijsko pokrajino na drugi strani… Na drugi strani je potem just dwonhill, kot je rekla gospa in ko je rekla downhill je mislila downhill. Če kaj sovražim bolj od vožnje s kolesom na hrib, je vožnja s kolesom iz hriba. Fobija pred bolečimi padci, pač.

Po dolgem in psihično napornem spustu je potem čakal Sausalito, vas za bogataše s svojo riviero, v kateri ni bolj ali manj nič bolj pametnega za počet, kot jest clam chowder. Zato smo šli kr hitro nazaj s trajektom in ta vožnja je bila znova precej prijetna. Mimogrede, če si švohoten kot jaz in se ti Sausalito ne zdi privlačen ta izlet zavzame ravno pol dneva. Ostalo polovico lahko potem mirne duše nakupuješ.

Drugi zabavni dogodki so povezani z Golden gate parkom.

Prvi dan smo tam obiskali Japonski čajni vrt. Japonci so v SF precej številčni. Tako je bilo tudi v začetku 20. stoletja. Bilzu aristokratski in japonski in mirno živeli s svojimi malimi drevesi v razvijajočem se mestu. Potem so se pa oni drugi japonci odločli napst Ameriko in tele prijetne ameriške japonce iz mesta iizgnali in ji bolj ali manj vse pobrali. Tako so mestni veljaki dobili veliko vredna mini drevesa, ki so jih po smrti darovali mestu. Le ta se zdaj bohotijo v mini japonskem vrtu, ki je prav očarljiv. Kljub množici turistov in domačinom ki se tam sprehajajo zaradi razparceliranosti skoraj nimaš občutka da si v gužvi. Poln je tudi raznih darilnih pagod, ki so jih Japonci mestu podarili ob sklepu miru. In podobnih japonskih zadev. Kul je, vvglavnem.

in pa še video. Ker je bilo tudi to takrat ko ni bilo kartice v fotoaparatu in je to posneto s HTCjem. Pripis k videu:Serbus!

Flickr Video

En dan smo šli tudi v kalifronijsko akademijo znanosti. Ki ni kul samo zaradi vsebine stavbe, ampak tudi zaradi stavbe same. Je eden izmed najdražjih muzejev zgrajenih v zadnjem stoletlju, to pa temelji na dejstvu, da je energijsko bolj ali manj samozadosten in okolju prijazen. Na strehi raste trava, btw. Noter je pa razstava nagačenih živali iz Afrike (meh), ki jih spremljajo živi kuščarji (<3) in pa živi južno afriški pingvini (double <3) . Bolj kul je planetarium, kjer ti na ZELO velikem platnu prikažejo kako naj bi se razvilo življenje in potem kasneje še nekaj o tem kje v vesolju bi še lahko bilo. Totally awesome. Fajn je efekt, ko sediš na miru, ampak imaš kljub temu, da zadeva striktno gledano ni 3d kino, občutek, da se premikaš po jedru celice, prajuhi, vesolju. Prav tako kul je instnat jungla, ki jo imajo v stekleni kupoli. V njej se premikaš po nivojih đungle, občuduješ floro in favno. Pajki(bljaaaah), kače( bljaaahahaha), kuščarji (<3) in moji najlubši:žabice. Fajn so tudi metulji in ptički, ki se po veliki stekleni obli prosto gibljejo. V kleti je pa precej velik akvarij. Fino. In pa še nekaj drugih zadev, ki jih nismo pogledali.

Blizu hotela je bil tudi znameniti Pier 39. Zadeva narejena izključno za sesanje denarja iz turistov, polna trgovin s spomiki, restavracij in street artistov. In morskih levov. Morski levi so zakon!

tukaj kičnost ponoči:

Pa še prikupnost leta. Tele ljubke klobasice so se tukaj začele zbirati pred nekje 20 leti in ko je sezona ugodna jih pride tudi do 1000. Znastveniki predvidevajo, da jim je tam kul, ker je dosti hrane in malo morskih psov.

Flickr Video

Random shit: večino dni smo se pa sprehajali in nakupovali. Najbolj špasno je bilo ko smo šli po blago za sestrino obleko. Jaz sem v rumenih straneh našla fabric outlet. Poiskali smo ga na GPSu od dragega. Vstavli kordinate, se vsedli na avtobus. Na konec. Prva velika napaka. Kaj kmalu je vstopil tudi temni gospod, ki je dišal po rastlinjaku polnem rastlinic z večkrakimi listi. Skupaj s svojim ipodzvočniki in rasta glasbo. Na naslednji postaji so prisedli kolegi, in potem so si malo izmenjevali dobrine. Kolegi papirnate zelence, rastljinak gospod male zelenčke v plastičnih vrečkah. “Good stuff, good stuff,” je bilo slišati veselje iz sosednjih sedežev.  In ja, Mr. Guvernator zadeve še ni legaliziral. Izstopili smo po še nekaj čudnih avtobusnih dogodivščinah v Missonu. 17. ulica. Naenkrat smo bili edini belci. Dragi z naprej iztegnjeno roko in HTCjem, ki nas je vodil do trgovine. Okrog jumboti v španščini. Zanemarjene ulice. Gužva. Po tleh mobiteli, mp3playerji, kavbojke. Vse naprodaj. Potem smo kupil blago in na 16. ulici opazili veliko razliko v normalnosti. Naslednji dan nam je gospa v hotelu povedala naj pazimo nas in se ne vračamo tja. Več sreče, kot pameti, bi lahko rekli…

Lahko bi pisala še in še, ampak za konec še 2 kolaža. Dnevni in nočni


  • Share/Bookmark



Komentarji

  1. 1 mojca komentira:

    o kak vidim Nejca ko hodi z mobitelom “tu, tu mormo it” :) zanimivo branje Petra, fajn pišeš

    Objava 17.11.2010, 09:26
  2. fenchurch 2 fenchurch komentira:

    hvala:) točno tak je blo kot si ga predstavljaš, ampak pomembno je tudi da vidiš zraven vse sumljive južnoameričane… :)

    Objava 17.11.2010, 10:06
  3. 3 Nadja komentira:

    Video mi se vedno zmaga :D

    Objava 17.11.2010, 11:43
  4. fenchurch 4 fenchurch komentira:

    zato sem ga pa objavla:) mislim, da je primeren za premierno predstavitev javnosti:)

    Objava 17.11.2010, 12:39
  5. Alex van der Volk 5 Alex van der Volk (naročite se na komentarje) komentira:

    Zadnje čase berem zelo malo bljogov, ker nimam prav veliko časa in tudi tu sem se ustavil samo zaradi izpostavljenosti in priznam, da sem pogledal samo video o morskih levih. To so tako zlate živalice, da ni za govorit. Sem bil pred kratkim v živalskem vrtu v Lignanu, kjer jih imajo pet in mislim, da sem jih opazoval najmanj eno uro časa. Imajo svoj veeeeeeeeelik bazen in cel ljubi dan plavajo, skačejo in vpijejo od veselja. Pa še zanimivost. Zraven bazena je velik transparent na katerem piše: “Foca sarai tu, noi siamo OTARIE” (Tjulenj boš ti, mi smo morski levi!), spodaj pa tabla s podrobno obrazložitvijo razlik med tema dvema živalima, ki ju resnično ogromno ljudi zameša. Če bi po nekem čudnem naključju bil tam z vami, bi vam pomoje rekel, da kar pojdite naprej, jaz pa jih bom gledal dokler se ne stemni.

    In še vprašanje. A ni predvsem Golden gate znan kot most samomorilcev, ker četudi preživiš padec, so spodaj morski psi? To se nekoliko tepe z izjavo, da v bližini ni morskih psov.

    Objava 17.11.2010, 13:52
  6. fenchurch 6 fenchurch komentira:

    Tudi jaz bi lahko morske leve gledala ure in ure, ko se kolbasajo enden po drugem in prerivajo na enem pomolu, čeprav jih imajo tam ogromno. Dejansko je to edina znamenitost, ki smo si jo ogledali trikrat:)

    Sicer pa je Pier 39 precej oddaljen od Golden gate bridgea in levčki so globoko v zalivu. Tam ni morskih psov. In se lahko levčki brezskrbno igrajo in klobasajo na veselje vseh mimoidočih.

    Objava 17.11.2010, 14:19
  7. 7 Soffy komentira:

    Živjo! Na hitro sem preletela tvoj blog pa ti moram povedat, da imaš zelo dobre objave in všečen stil pisanja! Le tako naprej! :)

    Objava 21.11.2010, 21:51
  8. fenchurch 8 fenchurch komentira:

    hvala:)

    Objava 21.11.2010, 22:36
  9. 9 luka komentira:

    woow čudovito mesto prosim če maš kake informacije prosim posreduj ker so to moje sanje kalifornija mmm:-)že od nekdaj

    Objava 26.11.2010, 18:07
  10. fenchurch 10 fenchurch komentira:

    informacije o?

    Objava 26.11.2010, 19:18
  11. 11 Lingvist komentira:

    Sicer dokaj zanimive informacije, ceprav bolj skope glede vseh zanimivosti, zgodovine, itd, vecina je o hrani, ampak ok. Res pa me zelo moti slaba slovenscina (prevec popacenk – “sma” namesto “sva” in pisikaostogovoris anglescina. To je res zelo motece. Iskreno pac. lp.

    Objava 17.01.2011, 17:10
  12. fenchurch 12 fenchurch komentira:

    To bi znalo biti zato, ker jaz blog dojemam kot nekaj skozi kar predstavljam svoje poglede na karkoli že in svoja zanimanja. Temu premiren je tudi (sicer popolnoma neizpiljen in verjetno precej slab) slog in jezik objav, kot tudi njihova vsebina. In žal me zgodovina niti najmanj ne zanima,ne zanimaje me klasične znamenitosti mest, besedo zanimivost pa dojemam kot nekaj, kar ti je zanimivo. Najraje pač jem:D Za vse, ki jih zanimijao druge strani, pa obstajajo svetovno priznani turistični vodiči in enciklopedije.
    In hvala za iskren komentar, take najbolj cenim.

    Objava 17.01.2011, 17:28

Komentiraj

(obvezno)

(obvezno)



Formiranje komentarja
Nazaj na Vrh | Tekstovno območje: Večje | Manjše

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !