Bober



You can feel sore or sorry

To poletje ne gre nikamor. Nikamor. In hkrati kar izginja. Ko me je mama (as usual) vprašala kako gre kaj diploma in sem (as usual) povedala, da ne hodi nikamor, je pogovor nadljevala s vprašnjem kaj pa potem delam. Pojma nimam. Pred poletjem sem vsaj vedla, da svoj čas zapravljam z gledanjem bolj ali manj vseh tv serij ki obstajajo, zdaj pa so vse na pavzi. Večino časa sem verjento na pol odsotna in jezna na vesolje, da mi je vzelo popolno poletje, ki sme ga planirala z Norbom in me pustilo samo z vročino, lenobo in polterierjem v puberteti. Čisto zares, ko bom začela resno govorit o tem, da hočem otroke, naj me prosim nekdo boksne v maternico. Glede na to da komaj vzdržim s psom, se kak večji projekt verjetno ne bi dobro obnesel za nikogar vpletnega.

Sicer pa ja, malo športam, mogoče malo preveč, ker me telo še nikoli v življenju ni tako zelo bolelo. In malo šivam in predvsem veliko gledam tour de france. In če boste pridne, dobite kamlu slovenski tutorial za obleko neskončnih možnosti. Do takrat pa, vsi ki še niste prebrali zgodbe o tem kako zelo nevrano je med šivanjem v ustih držati bucike (kar vsi počnemo, ker to počnejo vse šivilje v vseh filmih, serijah…) prebrite tole. Oh in tale slika Arija, če je koga zanimalo kako velik pubartetni fant je že. In da me pomiri, ker me pomirja, ko je tak, cel sladek in prikupen.

  • Share/Bookmark



Komentiraj

(obvezno)

(obvezno)



Formiranje komentarja
Nazaj na Vrh | Tekstovno območje: Večje | Manjše

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !