Bober



Mesto, kjer imajo vsi vsaj za 20 višji IQ od tebe – Cambridge

Mislim, da je bil drugi večer po tem ko sem prispela v Nebrovo(ja, vse te besed na N so vzdeki za mojega fanta) vlažno Angleško sobo, ko smo v nekem bolj znanem pubu dobili s prijatelji na pivu. Razen Norba poznam v Cambrudgeu še enga fanta, ki tam dela doktorat. Nevrjetno pameten je, ta fant, pa če si prizna ali ne. Sošolec mojega, prav tako neverjetno pamenega, starejšega brata je bil in včasih, ko ljudje še niso bili poročeni, sem šla z njima in še z razširjeno skupino neverjtno pamenih prijateljev ob sobotah zvečer na pico. Nekega dne sva se jim v Ankori z Norbom želela pozno pridružit in ko je natakttrica že 2. rekla da nikogar več ni tam in sma rekla, da bi morala biti še ena velika skupina, se je spomnila: “Aja, tam odzadaj, oni so še, ki se radi učijo.” Da boste razumeli kako zelo pametni so in kako zelo očitno je na prvi pogled, nekaterim, da ne spadam čisto zraven.

Dobili smo se na pivu in po uvodnem predstvaljanju, me je njegovo dekle, ki dela doktorat iz lingvistike, vprašalo, kaj pa jaz počnem. In ko sem se poskušala naokrog izvit iz situacije in momljala o medijskih komunikacijah in brezposelnosti in končevanju študija, je vprašal: “And is that a PHD?” Well, fuck no, že z diplmo imam dovolj problemov,… sem si mislila, ampak zamomlja nekaj smešnega, se mi zdi. Da ne bo pomote, resnično pametni ljudje, vsaj te, ki jih poznam jaz, nikoli ne želijo, da bi se počutil, kot da si zaostal nekaj korakov za njihovim evolucijskim razvojem. To je zgolj v njihovi avri.

In ta avra žari iz čisto vsakega kamna v Cambridgeu. Ali pa jo čutimo zgolj taki, prežeti z vsemi kompleksi, ki kričijo iz zgornjih dveh odstavakov. (In če se hoče kdo trudit s kakim spodbudnim komentarjem, ni treba, preglobko v moji podzavesti so. Vsak srednji otrok je globoko zakompleksan.) In neverjtno prikupni so vsi te kamni v Cambridgeu, ko gradijo impresivne univerzitetne stavbe (v okviru univerze v Cambridgeu, ki je konstantno med top 5 univerzami na svetu, je okrog 3o- moj spomin je pač primeren mojemu IQju- collegov) in druge zgodvinske objekte in zavite ulice in majhne trge.

Polno parkov je in čisto nič nenevadnega ni, če sredi mesta, in ko rečem sredi mesta, mislim tako na sredi, kot npr, na glvanem trgu v Mariboru, srečate zelenico na kateri se pasejo krave. Kolesarjenje je zelo pribljubleno v mestu, ki ima zelo urejne in pogoste kolesarske steze, čeprav so te sistematično na napačni strani ceste. Mestno jedro je nakupovalni raj, z milioni malih in velkih, slavnih in nepoznanih trgovin, v katerih lahko kupite bolj ali manj karkoli. Za ljubitelje second handa so cele ulice trgovin z oblekami iz druge roke, večinoma take, ki prodajajo vsega boga in katerih zaslužek gre v dobrodelne namene. Od vseh takih ulic najzanimivejša, je Mill road, kjer je tudi polno kavarn, pubov in trgovin s kulinariko iz Azije. Verjetno spolh ne rabim povedat, da so me te najbolj navdušle?

Stvar, ki jo v Cambridgeu, absoltuno nujno MORATE početi, je “punting”. Mesto je takorekoč po sredini razdeljno z reko Cam, preko katere vodi polno malih mostičkov. Po njej se ves čas vozijo čolni, zelo podobni beneškim gondolam. Zgolj manj kičasti so, poganjajo pa se na enak način. Na zadnjem koncu čolna stoji nekdo, z nevejetno dolgo palico v roki, ki čoln potiska gor in dol po reki. Punting je priljubljen tako pri turistih, kot pri študentih, saj ima večina fakultet na voljo univerzitetne čolne, ki jih lahko najamete za zelo malo denarja. Poleti je Cam, ki je bolj kot reka kanal, bojda tako zelo polna punterjev, da se po njej komaj premikaš. Mi smo imeli srečo dvakrt. Prvič za to, ker je konec sezone in je bilo na reki dovolj prostora in drugič, ker smo za puntanaje izbrali nevrjetno lep in topel sončen dan. Prej omenjeni fant si je na collageu sposodil čoln in tako smo se na double dateu 2 uri gor in dol vozili po reki. Druga prednost(poleg poceni čolna) tega, da greš puntat z nekom, ki tam študira, je, da zna povedat marsikaj zanimivega o vseh fakultetah, mimo katerih se s čolnom pelješ (kot npr zabavna zgodba o tekmi med St. Johns collegeom in Trinty collegeom za stolp z uro. ki pa vam je ne bom pokvarla. pojdite tja, fajn je.). Prav gotovo pa je k neverjetni prijetnosti dogodka prispevalo tudi dejstvo, da smo imeli s sabo pivo, brandy in prigrizke.

S tehničnih aspektov je punting precej težka veščina. Bojda lahko, če si nepreviden (in to se je zgodilo vodji labartorija v katerem Norb dela, tako da se ne dogaja zgolj butastim ljudem:)) padeš v vodo (ki ni ne topla, ne čista). Prav tako je usmerjanje čolna zelo težko (jaz sem probala ravno za 10 m, po dveh pivih, prej si nisem upala). Ko najameš čoln, dobiš poleg dolge palice tudi majhno veslo, s katerim ti lahko sopotniki pomagajo usmerjat čoln. Ampak, menda, je uporaba tega vesela najsramotnešje dejanje, ki ga lahko nardiš in pokaže na popolno amaterstvo ljudi v čolnu. In tak sramote si, seveda, nismo smeli narediti. Navsezadnje sma z Norbom v stanovanju našla klobuk, katerega očitni namen je bil nošenje med tem, ko voziš punt. Zato je bilo vsem drugim na reki več kot jasno, da vemo kaj počnemo. Sploh, ko so ljubosumno opazili pivo.

Kaj drugega turističnega nisem počela- do centra mesta mi je poleg dneva, ko smo puntali, uspelo priti zgolj še 3x. Norb je večino dni delal do večera, peš je do centra predalče, sama pa si s kolesom nisem upala- še ko je promet na desni imam težve s predpisi. In med dvema vikendoma sma bila v Londonu. Je bilo pa tistih trikrat, tudi med vikendom, vseeno fino- sredi mesta je takrat namreč tržnica, kjer prodajajo vse od hrane, pa do ročno narejenih stvari. In tudi zgolj sprehod po mestu je simpatičen sam po sebi, sploh ko se nehaš sekirat, da si daleč najmanj pameten daleč naokrog.

Veliko sem in sma kuhala: fino je it v trgoino kje lahko kupiš karkoli, KARKOLI, bi si lahko želel. In veliko mango lassija sma spila. Imate radi mango lassi? Naj vam povem skrivnost: samo na en način lahko sami doma naredite res dobrega: potrebujete zgolj točno določeno konzervo mangovega pireja in grški jogurt. Vse ostalo eksperimentiranje se ne splača- samo tak bo popoln. Problem je zgolj v tem, da te konzerve prodajajo samo v Indijskih trgovinah. Ki pa jih v Slovenjiji, kolikor vem, nimamo…  In en večer smo imeli z Norbovima poljskima cimroma piknik, čeprav je bilo mrzlo in vlažno. In veliko sem se družla z njunim psom- skiperjem, ki je najbolj čudna žival na svetu. Ampak je bilo fajn imeti družbo…

In ja, v Cambridgeu bi lahko živela, čisto zares, ker je ravno prav majhen in ravno prav velik in so mi všeč vrstne hiše, ki so vse enake. Ampak kaj, ko imam IQ premalo nad 100 ;)

  • Share/Bookmark



Trackbacks & Pingbacks

  1. » Predbožični Cambridge Bober Pingback dne 13.12.2012, 11:59

Komentarji

  1. 1 Matthew komentira:

    Že dolgo časa nisem videl sestavka, ki bi ga napisala tako zelo funkcionalno nepismena oseba. Napačna uporaba k, g; napačno zapisane besede (npr. it namesto iti). Če podobno pišete tudi v angleščini, se ne čudim, da je študij zahtevna avantura. Ker sklepam, da ste sicer iz Slovenije, priporočam, da pisanje pred objavo prebere vsaj kakšen prijatelj, ki je imel v srednji šoli slovenščino več kot 2.

    Objava 3.11.2012, 12:10
  2. fenchurch 2 fenchurch komentira:

    http://fenchurch.blog.siol.net/disclamer/
    PS: v srednji šoli sem dobila srebrno Cankarjevo priznanje. just saying.

    Objava 3.11.2012, 12:46
  3. 3 Mathaž komentira:

    Zakaj je že tole na prvi strani Siola???

    Objava 3.11.2012, 12:54
  4. fenchurch 4 fenchurch komentira:

    To se, pravzaprav, tudi jaz večkrat vprašam:)

    Objava 3.11.2012, 13:00
  5. 5 enja komentira:

    že samo zaradi typosov se ne da brat…

    Objava 3.11.2012, 19:24
  6. fenchurch 6 fenchurch komentira:

    glede na to, da se ti komntarji pod to objavo ponavljajo, naj še enkrat povem, da imam disleksijo. to pomeni, da ne samo to, da se kot vsi ljudje večkrat zatipkam, ampak delam podbne napake pri pisanju nasplošno. problem je v tem, da, ko ponovno berem besedilo, ne prebrem tega kar je dejansko napisano, ampak to, kar bi moralo pisat, ne glede na to kolikokrat nekaj prebrem ali kako se trudim (na kratko, ampak če koga zanima lahko gremo v podrobnosti.)

    http://sl.wikipedia.org/wiki/Disleksija

    Objava 3.11.2012, 19:29
  7. 7 frutina komentira:

    trije so si dejansko vzeli čas, da so ti na blogu pustili takšne komentarje?! faith in humanity: lost. ne daj se, tvoj blog je super, zapisi so zanimivi, napake pa tudi ne motijo tako, da bi ga zaradi tega nehala spremljat ali puščala takšne škodoželjne komentarje

    Objava 3.11.2012, 20:22
  8. 8 Maj (naročite se na komentarje) komentira:

    Lep opis mesta ampak ne vem v čem je boljši od našega Maribora?

    Stokrat raje bi živel v naši Lj. kot pa v Cambridgu, kjer je podnebje še slabše od našega, mesto pa približno tako dolgočasno kot Maribor in še precej bolj kot Lj…

    Objava 3.11.2012, 21:01
  9. fenchurch 9 fenchurch komentira:

    Čisto odkrito:)? Tiste trgovine z indijskimi začimbami in pravimi konzervami za mango lassi.;) To, da je 55 minut oddaljen od Londona z vlakom, ki pelje vsake pol ure, tudi ni slabo (za premagovanje dolgčasa). Res pa je, da sem tam preživela zgolj 3 tedne, tako da čisto zares ne morem vedet. Vreme je res v p* in Mariborčani velikorat pozabimo kako zelo nas razvaja sonce in kako samoumevno se nam zdi.

    Objava 3.11.2012, 21:09
  10. 10 Maj (naročite se na komentarje) komentira:

    Konzerve in začimbe si lahko naročiš in ti jih lahko kdo pošlje tudi k nam, če so ti tako zelo všeč.

    London pa tudi ni raj na zemlji, itak imaš pa z Brnika tudi do Londona le dobro uro z Gradca pa še manj…

    Objava 3.11.2012, 21:34
  11. 11 Laurent komentira:

    Super blog, kar tako naprej

    Objava 4.11.2012, 00:10

Komentiraj

(obvezno)

(obvezno)



Formiranje komentarja
Nazaj na Vrh | Tekstovno območje: Večje | Manjše

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !