Bober



Tapas večer

Še ena stvar, za katero sem rekla, da jo bom letos počela, se dejansko uresničuje:) S prijatelji se dokaj redno dobivamo na večerih nacionalne hrane, navdihnjene s tono kuharskih knjig, ki jih imamo doma. Tokrat so bili na vrsti tapasi. Tapasi so tradicionalni špasnki prigrizki, danes pa se ta beseda  v bistvu še kr široko uporablja za bolj ali manj ves fingerfood, ki ga v gostilni ješ tako, da si ljudje za mizo vse jedi delijo. Ko smo bili v San Francisu je bila bolj ali manj vsaka restavracija v katero smo zašli “tapas” . Meni se ta ideja v bistvu zdi zelo dobra, saj tako večerja postane bolj družabna (plus, kot večkrat rad poudari Norb, če si naročil za jest nekaj, kar ti ni všeč, nisi nič zajebal, ker lahko drugim poješ vso hrano:)). Tako da navijam za to, da kdo v MB odpre kako tako “tapas” restavracijo (samo ne italjasnke. italjanskih je ful preveč.)

Mi smo se odločili, da bomo sporbali par tradicionalnih tapasov, nekaj zanimivh pogruntavščin in nekaj švedskega. Z Norbom sma pripravila 4 tapase, ostali povabljenci pa so prinesli/prirpavili še 5 (in enega ponesrečenga, ki ga ne bom omenjala). Ideja za tapas večer je mimogrede odlična, vsak prinese nekaj za jest in za pit, in potem ves večer ješ, se družiš in piješ sangrijo. Težko bi bilo boljše :)

Na meniju so se tako znašli: (od spodaj navzgor, približno) SKAGEN (caps lock je tukaj dejansko namenjen temu, da ko preberš, malo zakričiš.:)), nekaj z rukolo in pinjolami v testu, suhe slive ovite v slanino ovite v listanto testo, tapenadašpanska tortilja, brokolijev gozd, klapavice z zeliščnnim maslom in drobtinami, paradižnički polnjeni z ostankom tega kar je šlo na klapavice, senvdiči s paradižnikovim namazom in pruštom/chorizotom in čisto zgoraj desno tartleti iz krompirjevega testa s chorizotom. Seveda so bile na mizi tudi olive.

Mislim, da je več kot jasno, da ne morem povabit ljudi na obisk, ne da bi jim pripravila nekaj sladkega za konec. Skladno s tematiko španskosti in mojim navdušenjem nad blowtorchanjem je bila to crema catalana (špasnka sorodnica krem bruleja). Prvič sem jo delala in OMG kak je to dobro. Je že res, da rabiš malo “elbow greasea”, ker jo moreš dolgo kuhat nad vodo in vztrajno mešat, but it is SO worth it.

Pripraviš jo tako, da v 4 skodelicah mleka kake pol ure kuhaš en strok vanilije in lupino polovice limone. Potem to odstaviš. 10 (not even joking. sumim da je zaradi takih jedi nastal “španski vetrc”) rumenjakov zmešaš s 3/4 skodelice rjavega sladkorja.  Mleko precediš in mu dodaš 6 zvrhanih žlic gustina zmešanega z 6 žlicami mleka, zavreš mleko, znižaš na srednji ogenj in kuhaš minutko ali dve. To zadevo potem previdno doliješ k rumenjakom, ki ji prestaviš nad vodno kopel in kake pol urce na nizkem ognju kuhaš in vztrajno mešaš z metlico. Potem preliješ v kakih 10 ramekinov ali drugih malih posodic, ki jih ne moti vročina in za vsaj 12, ampak bolje da več, ur prestaviš v hladilnik. Ko je čas za serviranje po vsaki potrosiš sladkor in ga karameliziraš (lahko pod žarom v pečici, ampak z blovtorčem je precej bolj atraktivno:))

  • Share/Bookmark



Trackbacks & Pingbacks

  1. » Brokoli na žaru Bober Pingback dne 16.05.2013, 13:19

Komentarji

  1. 1 p (naročite se na komentarje) komentira:

    A sem lahko tvoj prijatelj’ :D

    Objava 14.03.2013, 11:28
  2. fenchurch 2 fenchurch komentira:

    lahko:) ampak tudi prijatelji morejo kuhat:)

    Objava 14.03.2013, 17:31

Komentiraj

(obvezno)

(obvezno)



Formiranje komentarja
Nazaj na Vrh | Tekstovno območje: Večje | Manjše

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !