Bober



Zavrnitve in hrana, ki tolaži

Veste kako je, ko si bil na razgovoru za službo pripravništvo, ki si ga želel samo tako, na 3/4, pa so te potem preveč zrajacali z »ena izmed 13 med skoraj 200!«, ampak ga nisi dobil in se potem počutiš zavrženo in slabo (ne hodim redno na razgovore, nisem še neobčutljiva na zavrnitve) in bi rad samo spal cel dan (pa ti uspe samo do enih) in potem jedel neverjetno nezdravo »comforting« hrano…

Ampak po nekem božjem čudežu sem se na 3-dnevnem (moral bi biti 3,5 pa smo šli vsi en večer prej domov, zaradi razgovora. Ampak nam je tako ali tako zmanjkalo alkohola in bi, ako bi ostali samo eno noč dlje, bili ujeti v kupih snega, ki je vse zametel, kljub temu da smo samo par dni od pomladi) party.party.rojstni.dan prenažiranju na eni koči na taslabem koncu Pohorja zredila za samo 0,1 kg in to jemljem kot znak, da moram nadaljevati z zdarvo prehrano ne glede na zametke resne depresije.

Potem pa se spomnim, da je tudi (skoraj) zdrava hrana lahko comforting, sploh če je v obliki kake bolj gurmanske pizze. So behold: pizza z radičem in dimljeno mozzarelo in kozjim sirom in pršutom in olivami.  Združla sem ene par idej na netu s sestavinami v hladilniku in izumila tole tolažilno nagrado.

Testo je enako kot v tem receptu.

Za premaz najprej narežeš nekaj (odvisno koliko ga imaš in koliko si ga želiš, ampak recimo 2 mali glavici) radiča na kolobarje. Vržeš ga v krop in blanišaraš kako minuto ali dve, da se loči od vsaj malo svoje grenkobe. Potem ga daš v ledeno kopel in odcediš.  Kakemu četrt deci olivnega olja primešaš strt česen (1,2,3 stroke, odvisno od velikosti), ščep soli in popra ter vse skupaj poliješ po radiču ter dobro premšaš.

Razvaljaš testo na čimbolj tanko. Enakomerno po testu razmažeš radič. Svobdono potrosiš s koščki dimljene mozzarele (resno, ljudje, hodite v trgovino Mozzarela v Maroboru(pri McdDonladsu v mestu) in kupujte njihove izdelke. Če mi to zaprejo, bom čisto zares depresivna) in naribanega kozjega sira (vse te vrste kozje kvazi gaude, ki jih končno prodajajo tudi pri nas). Tu in tam vržite na pizzo še kako olivo. Ko je pizza pečena (10-15 minut, spodnje gretje na pečici, 220°C) jo lahko okrastie s tanko narezanim pršutom. Ali pa tudi ne, če želite ostati v vege vodah.

Taka pizza je potem  enako temčana in (malo manj) grenka, kot moja notranjost. In naredi to(sploh skupaj s pivom), kar minus naredi z minusom v matematiki: spremni tvojo voljo v (skoraj) dobro voljo in ti pomaga čez žalostni popoldan v kreativen večer .

PS:za prijavo na pripravništvo/izziv/nekajnekaj sem napisala in oblikovala tudi 2 (meni osebno) zelo zanimiva članka :) .  Bilo bi mi žal, če jih prebrejo samo 4je ljudje na specifičniženskireviji, moj zaročenec in 2 prijateljici in prijatelj, ki jih je bil prisiljen lektorirat. Torej, tukaj članek o Leni Dunham in kr zraven še en o postenju s sokom. Enjoy. (and tell me how awesome they are and how I should have gotten that job ;) . Mislim, sej je OK, punce, ki sem jih spoznala na razgovoru so bile vse kul in čisto vsem privoščim. Ampak vseeno si zaslužim malo grenkobe.  )

  • Share/Bookmark



Komentarji

  1. 1 Tanja komentira:

    Like za članka! Škoda, da nisi dobla, sam sem prepričana, da bos enkrat pisala za eno revijo ;)

    Objava 16.03.2013, 15:42
  2. 2 Tanja komentira:

    Aja in pica zgleda namnaaam, Dani pravi, da on nardi zihr bolš pico oz testo :)

    Objava 16.03.2013, 15:43
  3. fenchurch 3 fenchurch komentira:

    hvala! povej mu, da mora enkrat dokazat! kr tak na besedo nič ne vrjamem:D (samo on ziher ne dela take “zdrave”:))

    Objava 16.03.2013, 15:48

Komentiraj

(obvezno)

(obvezno)



Formiranje komentarja
Nazaj na Vrh | Tekstovno območje: Večje | Manjše

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !