Bober



pinupish obleka

Mati so se odločili naučiti se šivati. Tega se je seveda lotila veliko bolj pametno kot jaz in je šla s tem namenom na (v Mariboru edini) tečaj šivanja v Elno. Delno je k njeni modri odločitvi prispevalo to, da že desetletja pozna učiteljico, saj sta sodelavki (mati delajo na bivši tekstilni. in nimam pojma zakaj mi danes na trenutke paše onikanje). Nekega dne me je tako prištulila na tečaj- zastonj in malo na skrivaj.  Moj plan je bil malo posedat naokrog in vprašat tu pa tam kako pametno vprašanje, če bi se ga spomnila, predvsem pa opazovat, ampak se seveda ni končalo s tem. 10 minut po prihodu sem si že zbrala kroj v burdi, mama mi je dala meter pa pol blaga, ki ji je ostal od njenega prvega projekta in odločitev o šivanju nove obelke (ki ni bila nikoli v planu za to poletje) je bila sprejeta.

Seveda vas ne bi smelo presenetit da sem si od zmeraj želela eno tako pinupish obleko. Ker sem po merah vseeno bližje idealu tistega, kot tega časa. Nekoč v prihodnosti sem imela namen kupit knjigo od Gertie in si zašit celo vinatge garderobo, ampak to bi se naj zgodilo enkrat… potem…  zdaj, pa jo bom verjetno malo bolj aktivno iskala po knjigarnah iz druge druge…

Na mojem mini skrivnem tečaju sme se tako ogromno ogromno ogromno naučila. Če razmišljate o udeležitvi, zadeve, pa niste ziher, ker ni najbolj poceni, toplo (vroče) priporočam. Jaz sme se v dveh seansah naučila več kot prej v nekaj letih. Čeprav je verjetno pametno, da si preden greš tja vseeno malo pogledaš razne tutoriale sam, tako je tudi meni šlo precej hitreje kot začetnicam. Ta obleka ni zgolj bolj ali manj popolnoma prilagojena mojim meram, ampak je prva obleka, za katero si upam hvaliti tudi z njeno notranjostjo IN zadrgo.

Kot je očitno sem na tečaju tudi prvič v življenju stopila v stik z entalrco, skrivnostno napravo za finiširanje robov blaga, ki sme jo zmeraj občudovala, ampak si je (ne vem zakaj) nikoli nisem kupla. Ker jo rabim. Nujno. Zdaj takoj. (Seveda se da preživet tudi brez nje, samo če je pa taaaaak faaaaaaajn.)

Seveda je oblekina popolnost od mene zahtevala, da sme se uredila za fotošuting, ampak žal njena popolnost ne spremeni dejstva, da sem še zmeraj med top 3 najmanj fotogeničnimi ljudmi na svetu. Upam, da vsaj Ari malo popravi vse skupaj :D

Not really.

  • Share/Bookmark



Komentiraj

(obvezno)

(obvezno)



Formiranje komentarja
Nazaj na Vrh | Tekstovno območje: Večje | Manjše

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !