Bober



Summer in the city

V Londonu naju je pričakalo poletje. Že ves teden hodim naokrog z  rahlo ožganim nosom in bolečimi stopali. V 5ih dneh sem naredila več korakov kot prej v celem mesecu. (ok, pretiravam ampak ne tako zelo. 68.000 približno). Vse je še zmeraj neskončo abstraktno in dokler se ne prestavima v mrzlostričevo stanovanje (v katerega sma verjetno dokaj sumljivo strmela včeraj, ko sma se od trenutnega bivališča pri Norbovem mentorju sprehodila do tja) in ga ne vzamem za svojega, verjetno ne bom dojela da zdaj živim tukaj. Med turško mafijo in hipsteriji. Čisto blizu kozic in prosto sprehajajočih se kur. Med opečnatimi hišami, ki delujejo kot da so daleč proč od velemesta. Pa niso. Zadnjič sma kolesarla/ pešačla do centra in moje dojemanje sveta je trenutno tako prenasičeno, da se mi sploh ni zdelo čudno parkirati kolo tam nekje v okolici Kings crossa. Ali se peljati na vrhu rdečega dvonadstropnega avtobusa. Jest dumpling in pri Norbu pikat malo japonskih rezancev in pri J. malo venezuelske hrane in potem pojest še eno porcijo nizozemskih palačink (oh the glorius street food on Brick road). Vsega je prevečveč. In sem navdušena in prestrašena, da zdaj baje živim tukaj. Stanujem. Živim. In vse predstave kako bo tukaj, so bile lažne. Andy Bates sploh ne prodaja svojih škotskih jajc.

  • Share/Bookmark



Komentiraj

(obvezno)

(obvezno)



Formiranje komentarja
Nazaj na Vrh | Tekstovno območje: Večje | Manjše

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !