Bober


indijski piknik in slovenski prijatelji

Ta vikend sta naju obiskala M., prijatelj iz srednješolskih let, ki prav tako živi v Londonu in njegovo dekle. Smešno je, kako se ti razdalje naenkrat zmanjšajo tukaj- M živi na severu, v 5. coni, midva na vzhodu, na meji med 2. in 3. in njuna pot do naju je, ker so seveda popravljali northern line, trajal 2 uri.  Vsem je bilo jasno, da je to sicer res dolgo, ampak komaj ko smo se zavedli da je to dlje kot od Ljubljane do Maribora, smo ugotovili, kako daleč narazen pravzaprav živimo. Ampak se jima je vseeno splačalo prit, upam. Po moje mnenju sma pripravla odlično večerjo- dovolj dobro, da jo bom delila z vami.

Norb je seveda spet zalaufal griliput in v ta namen sma zjutraj na poti do trgovin še v parku nabirala suho vejevje (v njegov platneni tote). Tukaj se ves čas delam vsaj malo norca iz vseh bizarnih hipsterkih zadev, ki jih počnejo najini sosedje, ampak mislim, da sma s tem za nekaj mesecev izgubila pravico do tega.

Potem sem marinirala piščanca, zmeraj kupima tele male obstranske piščančje fileje, za katere sploh ne vem če jih v Sloveniji posebej prodajajo- ker so malce bolj poceni in ker se sorazmerno hitro spečejo na tem malem žaru.  Odločla sme se, da jih v luči tega da sma si končno nabavla asortiment indijskih začimb začinim tako, da bodo imele pač indijski okus.:) Tako sem jih nekaj ur marinirala v: 2 žlici grškega jogurta, sok pol limone, 1 velika žlica paprike, 1 mala žlica kajenskega popra, 1 mala žlica kurukume, 1 velika žlica naribanega svežega ingverja, 2 nasekljana stroka česna. Norb je speku naan po tem receptu.

Zraven sem postregla tudi komuračino raito (aka. indijski tzaziki), ki ga pripraviš tako, da eno povprečno kumarao naribaš, prestaviš v čisto kuhinjsko krpo in iztisneš sok, dodaš pest narezane sveže mete in ene pol skodelice grškega jogurta. Začiniš s soljo po okusu. In jedli smo tudi čisto navadno zeleno solato z bučnim oljem, ker sem preveč navezana na njega tukaj.

Za sladico sem pripravila profiterole, ker se mi jih je neskončno luštalo odkar sem začela gledat novo sezono The great british bakeoff in so bile morda malo premehke. Še vedno ne vem točno ali naj naslednjič za stepanje smetane kupim znova double cream, ali naj probam single ali koji k* je tu pač smetana za stepanje- ta je bila pač neverjetno gosta… M. je prinesel dišeč traminec in po več ko enem mesecu, sme znova pila vino. Rekla bi, da je bil to moj absolutni rekord abstinence od vina (ne alkohola. cider navsezadnje ni slab:) ) od tam nekje 14. leta starosti (mojim staršem se je zmeraj zdelo normalno, da ob dobrem kosilu spijem tudi čisto malo vina. ) in ugotovila sem, da bo pomanjkanje dobrih štajerskih vin najhujša zadeva tukaj. Na srečo v soboto pride Norbova sestra z avtom sem za 3 tedne in menda pripelje marsikaj s sabo. In v kompletu tega marsičes bo tudi Ari, tako da se naslednji teden začne čisto novo, veliko bolj veselo in manj osamljeno poglavje mojega angleškega življenja…  (aka: brace yourself- dog pictures are coming.)

  • Share/Bookmark