Bober


The cake of thrones

Moj dragi je tako kot veliko odraslih fantov precej navdušen nad serijo Igra prestolov. In tudi meni je seveda precej simpatična, četudi sem po prvi sezoni začela brat knjige in sklenla, da jih ne bom nikoliNIKOLInikoli več, ko sem prišla do rdeče poroke. Prejšnje sezone šotem iz protesta bolj ali manj sploh nisem gledala, ampak sem znova začela. Za Khalesi. Ampak njo bo Geroge verjetno ubil čisto malo pred koncem, da bo še bolj bolelo.

In nekako je naletelo, da ima Norb rojstni dan (9.) in zagovor magistrske naloge(10.) tako rekoč na enak dan kot zadnji del 3. sezone. Pa sem dobila idejo, da mu naredim tako GOT torto.

Torta je nastala predvsem za to, ker kao šparama in sem se odločla da mu bom letos raje podarila doma narejene stvari, na koncu pa so njeni skupni stroški nanesli tolko, da bi mu dejansko lahko marsikaj pametnega kupla (15€ za srebrn prah, npr. Sicer ga mam še za ene 100 železnih prestolov, ampak ja…).

Četudi sem že 5x rekla da nikoli več ne bom delala fondanta/tičino mase doma, sem jo spet delala sama. V Klaseku, kjer sme kupla absurdno drag prah je namreč pol kg stane nekje 6 € in jaz sem sklepala, da je bom rabla vsaj kilo (pomoje bi na koncu prišla skozi tudi s pol). In tako kot vedno, se mi ni ravno ne vem kako posrečla, delno verjetno za to ker nikjer (doma. Drugače ga dobiš v lekarni, ampak v nedeljo so zaprte…) nisem našla glicerina in sem ga preprosto izpustila iz recepta. V moji predstavi je bil tale železnih prestol veliko bolj detajliran (in seveda velik, ampak o tem da sem spekla premalo torto za njegovo osnovo bomo molčali…) in dokler ga nisem premazala s srebrnim prahom ni izgledal nikakor. Zdaj vsaj nekak zgleda, tako da se je investicija očitno splačala. Kri je mamina odlična jagodna marmelada, ki je tudi namig kaj se skriva v notranjosti torte.

Spodnji del je nek omaž severu, ker je Norb tako kot večina oboževalcev serije privrženec bolj ali manj iztrebljene rodbine Stark. Tele rdeči listi bi naj bili listi heart treeja (khm, sploh niso nastali za to, ker imam do zdaj nikoli uporabljeno orodje za izdelovanje listov iz fondanta, a-a).

V moji predstavi je bila torta seveda veliko bolj imenitna, ampak rekla bi, da na koncu ni izpadla slabo. Glavno je, da bo slavljencu všeč. (ampak njemu mora biti tako všeč vse, kar pride izpod mojih prstov…) Če je dobra bomo pa še vidli.

  • Share/Bookmark

Vitamini in minerali

Čeprav sem (tako kot bolj ali manj vedno), na teoretičnem tripu zdravega prehranjevanja (na obe očesi in na tretjo tudi bomo zamižali ob misli na današnje pohane šampinjone in…) ta zapis ne bo o hranilnih vrednostih in sokovih in brokolijevih kalčkih.

Ampak o torti.  Jej, TORTA!

Zakaj potem naslov? Mamin „poseben prijatelj“ (dolgo sem razmišljala katero besedno zvezo naj uporabim in ob tej se morem zmeraj malo zahihitati. Rada se hihitam.) je praznoval okrogel rojstni dan. Mislim, da je očitno, da sem mu mogla spečt in okrasit torto. Problem je v tem, da on ne je sladkorja, v njegovi družini je pa milijon nekih alergij, za to je moja torta morala ostati tudi brez rumenjakov. Now that’s a challenge. O tem kako sem porabla 17 jajc, kako sta se mi 2 porciji swiss meringue butter creama pokvarli (agavin sirup ni sladkor. In četudi ljudje delajo italijanski meringue z njim, švicarskega sicer gre, ampak maslo se potem ne vkomponira kot bi se moralo. In jaz bom to krivila. ja.), ne bom. Vitamini v naslovu se nanašajo na to, da je bilo v testu za torto 5 jabolk in ena limona (skoraj cela:)). In je bilo polnilo bolj ali manj samo iz borovnic (pššt, tisto 1 maslo in 4 beljaki ne štejejo…). Tako da je bila polna vitaminov.

Minerali pa se nanašajo na okrasje. Le tega lahko olupimo iz torte, za to je bil sladkor dovoljen. Sladkorne mase (tičino/fondant/nekajnekaj) pač ne moreš nardit brez sladkorja. Kot tudi gumpaste-a, ki je za izdelovanje rož. Mamin posebni prijatelj (hihi) ima poseben hobi. Strast. Hodi po svetu in išče kamne. Pravzaprav minerale/kristale. Tako sem se odločla torto okrasit z mineralogijo v mislih.

Najponosnejša nasploh sem na geodo. Ker zgleda izjemno realsitično, za geodo, ki jo je izdelal nekdo, ki 4. v življenju dela z gumpasteom. (Čeprav mi je Z. potem povedal da, če v trgovini najdeš tako geodo, pomeni, da so jo Brazilci zvito umetno pobarvali. Tako kamneno namreč)

In seveda sem mogla izkoristit priliko za delanje sladkornih uhlekov – tako vsaj moja babica imenuje te rastline, ki so trenutno (vsaj če sklepaš po blogih in pinterestu) najpopularnejše rastline sploh. Bolj popularne od potonik. In ker sem te zadeve nekoč sadila v skalnjak, mi grejo izvrstno skupaj s temo skalovja.

Sicer imam v kuhinji še 4 kozarce pisanega sladkornega sirupa, ki bi se mogu po mnenju interneta do zdaj kristalizirat in postat „rock candy“ (sladkorni kristali), pa se ni. Ampak smo meli doma na srečo še tono rjavega candisa, ki ga tak al tak nihče ne uporabla, in mama je mela še nekaj belega, tako da se je tudi tukaj vse lepo izšlo.

In čeprav se buttercream mizerno ponesrečil in torta sama po sebi ni bila dovolj ravna, da bi jo šlo lepo prevlečt s sladkorno maso, sem neskončno zadovoljna sama s sabo. Kamni tudi niso nekaj ful ravni. In torta na koncu sploh ni bila slaba.

  • Share/Bookmark

Rojstni dan ma vsaka krava, god pa imamo samo ljudje!

Je nekoč menda rekla Norbova bica (stara mama, za vse, ki ne razumejo koroško), ki je precej pobožna. Pobožna je pa tudi moja baba (tako od ranega otroštva, še iz časov, ko so bile moje govorne sposobnosti omejene, jaz kličem babico) in tudi ona malo bolj praznuje godove kot rojstne dni. Prednost odraščanja v takem okolju je dobiti 2 darili na leto (tako za rojstni dan, kot za god), četudi sam ne zahajš redno v cekrev . Ampak vrnimo se k babi, ki je včeraj praznovala. Jaz, seveda, vsako praznovanja izkoristim za peko torte. Sploh zdaj, ko mi je N iz daljne Anglije (verjetno zato, da me zaposli tačas, ko ga ni) prinesel Wiltonov vrteč podstavek za krašanje tort. In ker smo praznovali zgolj štrije, sem končno spoznala, da je morda bolj pametno pečt take mini torte, s premerom okrog 10 cm. Sploh, ker imam celo dva tortna modela take velikosti. Tako s eje vse skupaj začelo takole: 2 mini “victorian sponge”-a, ki ju je pekla sestrica (pomnimo, študira take zadeve:)) in vmes se namazal mešanico dveh žlic grškega jogurta z dvema žlicama robidove marmelade. (grški jogurt+ marmelada je odlično polnilo za katerokoli torto, btw)

In končalo se je takole, okrog in okrog premazano s swiss meringue buttercreme obogateno s pirejem iz robid in borovnic, in z malo sladkorno vrntico. Še vedno ne razumem kako lahko kdorkoli za take zadev v trgovinah računa 1,5€, če jo pa nardiš v minuti in pol… Kakorkoli… Prekleto prikupna se mi je zdela tale tortica in tudi babi je bila všeč. Pobožnost ni vedno slaba:)

  • Share/Bookmark

Jagode in čokolada. In mandlji. In smetana.

Bolj ali manj po vseh kotičkih našega vrta so se z leti razbohotile gozdne jagode. In vedno več jih zori počasi. Nekaj časa sem jih tako, na skrivaj, sama jedla, vsakič ko sem pokukala iz hiše. In nekaj jih je pojedel tudi Ari (smešn je- sam si jih ne postreže, ampak milimeter od moje dlani čaka, da jo utrgam, in takoj ko jo, jo ves navdušen pohrusta). Ampak zdaj jih je bilo že preveč za skrivno sladkanje, in tudi 4 tavelike so že dozorele. Tako je bilo, seveda, treba spečt torto. Po Julienem receptu, kajpadrugega.

Torti se reče Reine de saba (tukaj video z recpetom na youtubeu) in bi v originalu morala biti oblečena v čokoladno masleno kremo in mandlje. Ampak meni je preveč dobra že sama po sebi- po strukturi in okusu je neverjetno podobna zamorčku, ki je bil moja najljubša sladica v otroštvu. Pečeš jo namreč zgolj tako dolgo, da se speče okrog in okrog, center pa ostane sočen. Tako je tudi ni treba rezati na pol in mazatiti s kremo. Zgolj po vrhu jo (na debelo;)) namažeš s stepeno smetnao z vanilijo in potrosiš z jagodami. Potem pa uživaš v nebesih na zemlji.

  • Share/Bookmark

Girls just wanna have fun

Moja bodoča sestra-v-zakonu (ta izraz je vilko bolj prikupen kot “svakinja”:)) je tole soboto doživela eno impromptu mini dekliščino. Ker nobena od njenih prijateljic ni zlobna in ker tudi sama ni želela strašit po Mariboru in/ali delat dugih čudnih zadev, ki spadajo na povprečno dekliščino, smo imele rajši night in z “igricami za ome/starejše ženske” (kot se je izrazil bratova priča) nekaj malega pijače in brez striperjev. Le ti se namreč bolj ali manj nobeni ženski, ki jo poznam,  ne zdijo seksi. In, seveda, za to posebno priložnost sem preprosto morala pripravit “seksi torto”.

In, ne, tudi giganski penisi iz sladkorja se mi ne zdijo seksi. Pravzaprav mi je misel na to, da bi  s filigransko natančnostjo oblikovala različne fitčrje velikega tortenega falusa malo obrnila želodec. But, luckily, the internet has better ideas for “male sexy cake”. Tako sem naredila tale torzo.

Nekaj izjemno ironičnega je na tem, da s spatulo, malimi koščki torte in swiss meringue butter creme oblikuješ izklesan sixpack. Anpak saj pravijo “the six pack is made in the kitchen”. Takole je, mimogrede, dečko zgledal brez kože.

Previč v življenju sem delala in uporabljala fondant(tičino maso), za to se je gospodič tudi izkazal za vojnega veterana, z ničaktero brazgotino. Menda so mu nekoč tudi izrezali slepič. Ampak nič ne de, še vedno je bil sladek in, priznam, neskončno ponosna sem nanj. Making sexy cakes IS fun! ..

  • Share/Bookmark

Rdeče češnje rada jem

Mhm, čisto zares, pomlad je. Maj je in jagode cvetijo in zrak je gost, poln vznemirjenja, da z vsakim vzdihom zatrepetajo pljučni mešički. In prve češnje so zrele. Čisto zares.

Torta je bolj ali manj spečena po tem recepru. Zgolj creme fraiche (ki ga v sparu očitno nimajo) sme zamenjala z Mileramom.

  • Share/Bookmark

od mrtvih vstati

Ne morem opisati kako neskončno sem se razveselila dežja.  Lahko bi rekla, da sem skupaj z vsem naokrog ovenela tudi sama in me je komaj zunanja vlaga napojila z voljo do obstajanja. Sonce je precenjeno.

Zdaj bom mogoče začela aktivno oblikovat svoje dneve. Mogoče ne bom več gledala serij 12 ur na dan in ne bo edina stvar, ki jo “delam” torte. Čeprav je zdja čas za torte, prazniki internet napolnijo z neskončno idejami, ki jih morem sprobat. Kot je tale. Zdi se mi, da so košarice skoraj najpopularnejši velikonočni artikel.

Kupla sem si (no, ok, Pani mi jih je kupil ker meni prihranki kopnijo) easy tone čevlje. In kolesarske hlače. In pohodniško majico. In si zamislila vsaj 3 pojekte za blog. A ma kdo kak nasvet, kako naj potem v to svoje prepolno življenje vključim še diplomiranje? Na srečo se moja diploma začenja z gledanjem risank. Senguljčica, here I come.

  • Share/Bookmark

24 is just 42 spelled backwards*

Prvič po 10000 letih moj rojstni dan vremensko gledano ni skesn. (lani se ne spomim kako vreme je blo, predolgo sem bla v službi zaradi projekta, ki ga, as always, nismo dobili, čeprav smo bili najboljši (to ni moja samovšečnost, povedali so nam. Zares sovražim politiko. zadnje dni še posebej.). In prvič sem šla v novo fancy mariborsko restavracijo Happy pek, ker sta kar dva sodelavca povedala ta teden kako neverjetno najboljša je. In prinzati moram, da se mi je ob brusketah s paradižnikom in feto, predvsem zaradi vonja sveže bazilike, milo storilo. Ker je magdelničasto dišalo po poletju. Vse ostalo je bilo dobro, ne pa tudi odlično. Ampak vsekakor vredno svojega denarja (6 ljudi se nas je pošteno najedlo, in tudi malo nazdravilo, za 84 €. in jaz sem jedla škampe:)). Edina napaka je bil neverjetno skesn natakar, prvič v življenju nismo pustili napitnine. Ampak serisously, ne more bit ves koncept gostilne okoli veselja, če se natakar ne zna smejat. Počutla sem se, kot da jem na bone. In to pove marsikaj.

Sicer pa, ja , point tega posta. Torta… Zandje čase imam en tak pekovski crush na Buddya, cake bossa, in vse 3 sezone sem zmlela v enem tednu. Naročila sem si tudi 2 knjigi o dekoriranju tort in začela sanjat o tem, da bom imela slaščičarno, ko bom vlka.(za rojstni dan mi je moj najljubših oblikovalec že nardil logotip. malo neved in malo za hec.:)) Potem so se pa dogajale bedne stvari v mojem življenju zadnji tedn in je bilo vse malo depresivno in se mi ni dalo pečt.  Ampak v službi sem vsem obljubla torto in lani sem zablestla s čokoladno smrtjo, letos sem morala nekaj zmetati skupaj. In sem zmetala. Grdo. Ok, ni grdo, ni pa lepo. (je pa skoraj profesionalno fotografirano. tnx d.p.:)) pa dobro tudi, ja. vse na njej je homemade, tudi praline. In čokoladne jagode tudi (čeprav te ni nekaj ful težko nareit. se pa splača). Noter je obični čokoladni biskvit, ganaš (smetana+čokolada+stepanje) in maline. o nom nom.

In sicer, me boste vprašali, kot me vprašajo vsi: kako je biti skoraj star? Bullshit. Zadnje leto je bilo zanimivo in dosti preveč polno preprek in spremeb na slabše. In če ne gledamo na koledarsko leto, ampak rojstnodnevno, se končuje v stilu: polno negotovosti, nevednosti in pesimizma. Saj je bilo tudi lepo ja, ampak upam, da mi bo številka zrcalno nasprotna Odgovoru, prinesla moj odgovor na vprašanje o življenju, vesolju in sploh vsem. Čeprav je osnovni problem še vedno isti… Verjetno ne najdem pravega vprašanja…*

*če se vam zdi vse skupaj eno vlko bluženje in vam ni ama nič jasno, pogooglajte malo kdo ali kaj še je fenchurch, razen ulice v londonu in trgovine s cotami:)

  • Share/Bookmark